Živeti brez plastike

23-letna Loren, ki živi v New York-u, s svojim primerom sporoča, kako živeti brez ustvarjanja ne-ekolških odpadkov in se ob tem počutiti pozitivno, zadovoljno in okolju prijazno.

V nekaj primerih smo poročali o slavnih osebah in njihovem odnosu do učinkovite rabe energije (Brad Pitt, Salma Hayek …), njihovem zavzemanju za večjo uporabo obnovljivih virov energije (Arnold Schwarzenegger, Leonardo DiCaprio …), tesnejšem povezovanju z naravo in naravnimi materiali (Emir Kusturica in njegova “biorevolucija”) ter o tem, da smo odvisni od Matere narave in da moramo bolj skrbeti za okolje (Julia Roberst).

Tokrat nas je pritegnil nekdo iz vsakdanjega življenja. Predstavljamo Lorenino zgodbo

“Nisem zmeraj živela, kakor ga nekateri imenujejo, “zero waste” življenje, v katerem ne proizvajamo (neekoloških) odpadkov.

Premike sem začela delati šele nekaj let nazaj, ko sem protestirala proti velikim naftnim korporacijam in kot predsednica kluba organizirala tedenske pogovore o okoljskih temah. Počutila sem se zelo okoljsko osveščeno, celo babica me je klicala “ljubimka dreves”. Vsi so me imeli za človeka, ki se zavzema za trajnostni zeleni razvoj, kar naj bi pomenilo, da sem popolnoma predana okolju in da delam vse, kar je v moji moči za zaščito Matere narave, mar ne?

Ampak ne, ni bilo tako!

Na svojih okoljevarstvenih sestankih sem opazila študenta, ki je prinašal hrano v plastični posodi, pil vodo iz plastenk, jedel čips iz plastičnih vrečk … in potem na koncu vse to odmetaval v koš za smeti. Bila sem jezna, ampak nikoli mu nisem nič rekla, ali drugače ukrepala.

Toda nekega dne, ko sem po sestanku odšla domov, da bi pripravila večerjo, sem odprla hladilnik in se zgrozila. Spoznala sem, da imam tudi sama večino stvari, ki sem jih shranjevala, zavitih ali pa pakirano v plastiko.

To je bilo prvič, da sem bila sposobna pogledati izza idealne slike o sebi in si naglas povedati – “JAZ SEM HINAVKA”. Jaz bi morala biti “zeleno” dekle in ne “plastično”! Od tega trenutka sem se trdo odločila, da eliminiram plastiko iz svojega življenja.

Da bi dosegla ta cilj, sem se morala naučiti, kako izdelke pakirati sama.To je vključevalo vse, od zobne paste, prek hrane do čistil. Nisem imela ne ideje in ne znanja, kako bi to naredila. Zato sem začela raziskovati na internetu. Odkrila sem blog z imenom “Zero Waste Home”, ki ga je urejevala neka gospa. Če 4-članska družina blogerke lahko živi brez ustvarjanja odpadkov, lahko tudi jaz. Tako se v moji glavi zgodil “preskok”.

Kako sem prišla do “nič plastike” in skoraj “nič odpadkov”?

Prenehala sem kupovati produkte, pakirane v plastiko, v trgovino sem prinesla svojo bombažno vrečko in lastne kozarce s pokrovom za tiste izdelke, ki se prodajajo na mero (oreški, zrnje, fižol  …). Prenehala sem kupovati nove obleke in začela uporabljati second-hand (rabljena oblačila), pa tudi koktejle sem prenehala piti s slamico.

Precej odvečnih stvari v mojem življenju, kot na primer 6 identičnih kuhinjskih zajemalk, 10 parov kavbojk, od katerih večine nisem nosila od srednje šole in ogromno dekorativnih detajlev, ki niso vplivali na moje življenje in mi niso dosti pomenili, sem prodala ali darovala.

Seveda se sprememba ravnanja ni zgodila čez noč. Proces je trajal več kot eno leto in morala sem vložiti kar nekaj napora. Najtežje je bilo, ko sem se zavedala, da kot zagovornica zaščite okolja nisem živela po teh vrednotah.Ob skrbi za dogajanje okoli mene sem pozabila tudi sama slediti lastni filozofiji. Zdaj, ko sem jo sprejela, sem si dovolila tudi spremembo v lastnem ravnanju in od takrat je moje življenje boljše iz dneva v dan.

Živeti brez plastike

Nekaj prednosti življenja “brez (neorganskih) smeti”:

1) Varčujem denar

Začela sem pisati nakupovalni seznam, kar pomeni, da se vnaprej pripravim in zato v trgovini ne jemljem impulzivno kar vsega, kar vidim, kadar je možno pa se raje odločim za nakup izdelkov na mero, ki so cenejši, kot če so že pakirani. Začela sem tudi kupovati veliko cenejša, rabljena (second hand) oblačila.

2. Boljše jem

Od takrat, ko sem začela kupovati nezapakirano, nekonzervirano hrano, se je zmanjšala možnost, da pridem do “nezdrave” hrane. Naenkrat sem začela jesti veliko eko-sadja in zelenjave, zrnja in stročnic ter obilo sezonske, lokalno pridelane hrane.

3. Bolj sem zadovoljna

Preden sem se prilagodila novemu stilu življenja, sem velikokrat zamudila v trgovino. Danes nakupujem le enkrat tedensko. Ne samo na hrane, ampak tudi preparate za čiščenje in lepoto, ki sem jih začela tudi sama pripravljati. Življenje je postalo enostavnejše, brez stresa, bolj zdravo in brez kemikalij. Vse to je seveda tudi dvignilo kakovost mojega življenja.

Postala sem menadžer za trajnostni razvoj v NYC na odelku za zaščito okolja in nič-odpada, kjer prodajam svoje ročno izdelane produkte – plod izkušenj zadnjih dveh let.

Lahko tudi povem, da nisem začela živeti takšnega življenja, da bi bila samo ponosna nase, ampak tudi zato, ker je to zame najboljši način, kako bolje vedeti, kaj konzumiram. In seveda, da živim v skladu z svojimi prepričanji.” (Vir: Mindbodygreen.com)

 Živeti brez plastike

Kaj lahko naredimo sami?

Zavedamo se, da nekaterih stvari ne moremo početi enako, kot Lorena, a  kljub temu lahko tudi sami marsikaj spremenimo. Lahko uporabljamo bombažne vrečke, kupujemo pijačo iz povratnih steklenic (ker je recikliranje bolj enostavno kot pridobivanje surovin iz narave in okolju bolj prijazano), ločujemo odpadke, poiščemo pridelovalce, ki prodajajo domače sadje, zelenjavo, ustekleničeno mleko, doma sami pripravimo kislo mleko, odločimo se za obisk tečaja priprave kozmetičnih izdelkov, ali si poiščemo o tem informacije na spletu …

Ali ste vedeli?

  • Recikliranje ene aluminijaste pločevinke lahko prihrani 90 odstotkov energije, potrebne za izdelavo nove!
  • Pri 1 kg reciklirane plastike je prihranek 1,5 kg CO2.
  • Pri 1 kg recikliranega stekla je prihranek 300 gramov CO2.
  • Pri recikliranju 1 kg papirja pa se izognemo emisiji 900 gramov CO2.