Na teh straneh se po najboljših močeh trudimo promovirati idejo o učinkoviti rabi energije ter rabo, ki temelji na sodelovanju z naravo. Bo to dovolj? Poglejmo na kaj nas opozarja eden izmed fizikov:

“Ena od stvari o kateri razmišljam je naša energijska bilanca. Ker kurimo ogromne količine nafte, premoga in urana, je naša produkcija energije dosegla planetarne razsežnosti. Če gledamo vso energijo, ki na Zemljo pride v obliki solarne radiacije, naša civilizacija uporablja trenutno 0.1% VSE ENERGIJE, KI PADE NA ZEMLJO. Če se komu zdi to malo, naj pomisli na dve reči:

  • Če bi hoteli nadomestiti vso energijo s sončno, bi potrebovali 60.000 kvadratnih kilometrov sončnih celic v geostacionarni orbiti;
  • Alternativno lahko zgradimo ekvatorialni pas sončnih celic okrog in okrog Zemlje (vključno preko oceanov) v širini 42 KILOMETROV;
  • Tretja možnost je zgraditi sončne celice samo v Afriki, ZDA in Indiji s površino 60.000 kvadratnih kilometrov (to je 100 kilometrov krat 600 kilometrov – za dve Sloveniji) PLUS 1200 milijonov ton Li-po baterij za čez noč (+večer/jutro) in oblačne dni.

Ker seveda na Zemlji ni dovolj Litija za 1.200 milijonov ton baterij, si bo potrebno izmisliti kaj drugega.

Poleg tega je težava v tem, da mora Zemlja ponoči oddati vso energijo, ki jo podnevi dobi od Sonca. Temu moramo dodati še 0.1% energije, ki jo dobimo v obliki nafte/premoga/jedrske. To povečanje se kompenzira z zvišano temperaturo.

Če sploh ne štejemo še efektov tople grede / manjše reflektivnosti zaradi topljenja ledu in drugih težav globalnega segrevanja.

Ali na kratko: we are doomed. Te neke akcije zelene energije, solarnih panelov, vetrnic, plimskih elektrarn so pljunek v morje. Napaka v kategoriji. Kot bi se lotil gasiti požar industrijskega obrata z otroško kanglico vode in bi rekel “vsaka mala stvar pomaga”. Dokler ne pridejo ogromne cisterne s peno in profi gasilci bo bore malo pomagalo.

In kaj to pomeni v praksi? Teoretiki ocenjujejo, da moramo porabo energije zmanjšati za faktor deset. To pomeni, da se več ne vozimo z letali, avtomobili, vlaki, ladjami. Ne pridelujemo več hrane z mehanizacijo, ne transportiramo več zelenjave in banan. Ne pridelujemo več železa/aluminija/plastike/bakra. Zapremo supermarkete. Ugasnemo računalnike, televizorje.

Morda ostane dovolj energije le za i-phone, da bomo lahko družno jadrali na fb-ju.”

Matjaž Pihler