Norenje za klima napravami

Svet bo kmalu rabil več energije za potrebe hlajenja kot ogrevanja.

Mnenj znanstvenikov so deljena, saj eni zagovarjajo, da je pred nami »ledena« doba, drugi pa zagovarjajo globalno otoplitev. Ne glede na napovedi smo priča, vsaj tukaj v Srednji Evropi, v zadnjem desetletju vse bolj milim zimam in vse bolj vročim poletjem.

Svet se sooča z dozdajšnjim največjim porastom povpraševanja po klimatskih napravah in hladilnikih. Ravno slednje ogroža obljube in cilje v smeri omejevanja globalnega segrevanja, piše britanski časnik The Guardian.

Najnovejše napovedi kažejo, da se bo svetovna poraba električne energije povečala za kar 33-krat do leta 2100 in to večinoma na račun obratovanja klimatskih naprav ter kot posledica večjih dohodkov prebivalstva v državah v razvoju in napredka urbanizacije.

Samo za klimatizacijo zgradb v ZDA porabijo toliko električne energije kot jo porabi celotna Afrika. Omeniti je potrebno tudi porast porabe na Kitajskem in v Indiji tako, da bodo po tem scenariju ljudje že do sredine tega stoletja potrebovali več energije za hlajenje kot za ogrevanje. Navezujoč se na dejstvo, da še vedno večina držav za proizvodnjo električne energije in za ogrevanje uporablja veliko fosilnih goriv, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do neupoštevanja ali nedoseganja ciljev o zmanjšanju izpusta škodljivih plinov v ozračju.

Ko premišljujemo o rabi energije večina ljudi še vedno misli na gretje, razsvetljavo in transport. V prihodnje pa bomo morali začeli upoštevati tudi stroške hlajenja.

Profesor Toby Peters, gostujoči profesor na Univerzi v Birminghamu, je povedal, da bodo posledice nadaljevanja porasta in uporabe trenutnih klimatskih naprav zelo kmalu vidne in zastrašujoče.

Prva klimatska naprava se je pojavila že leta 1914, prvi hladilnik pa leta 1930. Poleg energije, ki jo porabljamo za hlajenje stanovanja, avtomobila, hrane, zdravil itn. ne smemo pozabiti, da sta tudi jeklarska in kemična industrija odvisni od hlajenja.

Za uporabo klima naprav v Mumabi-u (Indija) porabijo 40 odstotkov celotne proizvedene električne energije, medtem ko je v Savdski Arabiji ta delež že 50 odstotkov. Celo v Veliki Britaniji je ta delež zelo visok, saj gre skoraj 20 odstotkov od celotne porabe elektrike za uporabo klimatskih naprav in hladilnikov.

V naslednjih 15 letih bo, glede na napovedi EU, nivo energije porabljene za hlajenje stavb v Evropi predvidoma narasel za skoraj 70 odstotkov. Na drugi strani naj bi se delež energije potrebne za ogrevanje zmanjšal za približno 30 odstotkov.

Medtem statistika kaže, da ima v ZDA že 87 odstotkov stavb vgrajeno klimatsko napravo. Globalni trendi za države v razvoju pa kažejo v smer izenačitve z odstotkom v ZDA! Slovenija v tem primeru prav nič ne zaostaja. Po REUS 2015 (Raziskava Energetske Učinkovitosti Slovenije) je delež gospodinjstev, ki imajo vgrajeno klimatsko napravo, od leta 2012 narasel za 9% in sicer iz 17% v 2012 na 26% v tem letu.

Torej, ne glede na to ali se bo podnebje ohlajalo ali pa segrevalo bomo v vsakem primeru (seveda, če želimo zmanjšati stroške in povečati udobje) rabili dobro izolacijo ovoja stavb in energetsko varčna okna. Nato se samo moramo odločiti ali bomo več vlagali v sistem hlajenja ali ogrevanja. V obeh primerih pa nam bo izolacija ovoja stavbe in dobra zatesnjenost okna veliko pripomogla k zmanjšanju zneska na mesečnih položnicah na račun učinkovitejšega ravnanja z energijo. 

Brezplačna spletna aplikacija Porabimanj vam bo v pomoč pri preverjanju in zmanjševanju vaših stroškov ogrevanja, hlajenja, uporabe električnih aparatov in osebnega prevoza. Seznanili se boste tudi s ključnimi ukrepi kako prihraniti energijo brez večjih investicij. Ob tem boste lahko tudi primerjali učinkovitost obstoječega ogrevalnega ali hladilnega sistema, električnega aparata in avtomobila z alternativnimi variantami. Ob tem boste lahko ugotovili katera kombinacija je za vaš dom najprimernejša ter (v določenih primerih) izvedeli čas povrnitve investicije.


Ali ste vedeli?

Pomivalni stroj z letnico izdelave okoli leta 1965 porabi celo do 45 litrov vode za eno pranje. Današnje, sodobnejše, naprave pa so poleg varčnosti z električno energijo, varčne tudi z vodo, saj je možna poraba manjša tudi od 10 litrov.