Skupina znanstvenikov na Inštitutu Jožef Stefan je razvila nov pristop pri izdelavi kompleksnih celičnih tovarn, ki bi lahko Evropi v nekaj desetletjih zagotovile neodvisnost od fosilnih goriv.
Tudi Nemci izdelujejo alternativna goriva, celo iz vode in CO2. Torej, kdo bo prvi: Nemci ali Slovenci? In eni in drugi napovedujejo, da bo njihova tehnologija na tržišču v nekaj letih.
“Produkcija biogoriv je tipičen primer celičnih tovarn. Bioetanol se trenutno proizvaja tako, da imamo kvasovko, ki uporablja sladkorje iz rastlinskega škroba oziroma saharoze – se pravi koruze ali sladkornega trsa – in iz njih izdeluje bioetanol,” razloži raziskovalec Uroš Petrovič z IJS
Tovrstne celične tovarne so v industrijski rabi sicer že nekaj časa, a zdaj je slovenska ekipa pod njegovim vodstvom razvila povsem nov pristop, ki omogoča natančno določanje genskih elementov in izbiranje poljubnih lastnosti celične tovarne. Tako lahko po novem denimo izdelajo organizem, ki namesto koruze za proizvodnjo biogoriva uporablja celulozo, kot so ostanki s polj, slama, koruzni storži ali celo lesna biomasa, ki je ena najbolj dostopnih surovin v Evropi.
Nov slovenski znanstveni uspeh, Foto Reuters
“V osnovi imamo različne mikroorganizme, ki vsak zmore določen korak v proizvodnji oz. ima določeno lastnost. Mi pa v bistvu kombiniramo te lastnosti – poiščemo ustrezno kombinacijo genov v vsakem posameznem mikroorganizmu ter jih sestavimo znotraj enega organizma. Tako dobimo celično tovarno, ki je sposobna zelo učinkovite produkcije iz neobičajnih surovin,” nadalje pojasnjuje Petrovič.
Petrovič zaključuje, da je prve primerke naprednih celičnih tovarn mogoče pričakovati v roku enega ali dveh let, biorafinerije, ki bi končne produkte proizvajale v industrijskem obsegu in glede na potrebe trga, pa bi lahko dobili v naslednjih sedmih do desetih letih. Vir: dobranovica.si
V sodelovanju s Centrom za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan smo razvili spletno energetsko svetovalno aplikacijo PORABImanj.
