12.02.2015

Kakšen je scenarij podnebnih sprememb do leta 2050?

Nekateri scenariji pravijo, da se bo v naslednjih letih okolje ohlajalo, drugi, da ne. Po enem scenariju bomo dajali več denarja za ogrevanje, po drugem za hlajenje.

Ne glede na to, kako bo v resnici, se moramo pripraviti. Narava je nepredvidljiva in muhasta tudi brez vpliva človeka. Veliko ukrepov, kot so izolacija, kakovostna okna, enoten sistem za ogrevanje in hlajenje … pomaga v obeh napovedih.

Najnovejša napoved Agencije za okolje RS (Arso) pravi, da se bo Slovenija še naprej segrevala

Scenariji bodočih podnebnih sprememb so pripravljeni na podlagi rezultatov podnebnih modelov, ki so jih poganjali v okviru evropskega projekta Ensembels. V predstavitvi napovedi o podnebnih spremembah so na Arsu zapisali, da je to, kaj se bo v prihodnosti dogajalo s podnebjem, zelo odvisno od socialno-ekonomskega razvoja sveta. V napovedi so uporabili scenarij izpustov toplogrednih plinov A1B, ki predstavlja srednjo pot med najbolj črnogledimi in najbolj optimističnimi scenariji gospodarsko-ekonomskih in družbenih sprememb v prihodnosti. Predvideva hitro gospodarsko rast, porast prebivalstva do sredine 21. stoletja in nato njegovo postopno upadanje ter izkoriščanje tako fosilnih goriv kot tudi obnovljivih virov energije.

Ob ogrevanju so izdelali tudi model za padavine. Tukaj podnebni scenariji kažejo precej večjo negotovost. Za pomlad in jesen lahko pričakujemo tako zmanjšanje kot povečanje količine padavin, saj se predznak med obema mejama pričakovanih sprememb obrne. Za zimo in poletje pa je signal spremembe padavin bolj gotov. Pozimi se bo količina padavin verjetno povečala, medtem ko se bo poleti vsaj v južni polovici države zelo verjetno količina padavin zmanjšala, so zapisali na Arsu.

Kako naj bi se podnebje v Sloveniji spreminjalo v obdobju med leti 2021 in 2050, si oglejte v zgornjih slikah. Spremembe temperature in padavin so predstavljene z odmiki tridesetletnega obdobja 2021–2050 od referenčnega obdobja 1961–1990. Za vsak letni čas je predstavljena srednja vrednost (50 %), poleg tega pa še spodnja (25 %) in zgornja (75 %) meja pričakovanih sprememb.