Okrogla miza »Porabi manj«
PORABI MANJ / Okrogla miza, 2012 / Franc Beravs
PORABI MANJ / Okrogla miza, 2012 / Bojan Žlender
Del predstavitve rezultatov četrtega vala Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2012, 2. oktobra 2012 na Gospodarski zbornici Slovenije, v Ljubljani je bila okrogla miza z naslovom »Porabi manj« na temo, zmanjšanje porabe energije pri končnih porabnikih energije s poudarkom na prevozu in ogrevanju. Moderator okrogle mize je bil Niko Martinec, direktor Energetske zbornice Slovenije. Sodelovali so:
Mag. Silvo Škornik / Mag. Bojan Žlender / Franc Beravs / Mag. Stane Merše / Prof. Dr. Vincenc Butala / Mag. Djordje Žebeljan / Miha Valentinčič / Gregor Mauko / Rajko Dolinšek
- Mag. Silvo Škornik, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
- Mag. Bojan Žlender, Direktorat za promet, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
- Franc Beravs, Eko sklad
- Mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost IJS
- Prof. Dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo
- Mag. Djordje Žebeljan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
- Miha Valentinčič, Petrol d.d., Ljubljana
- Gregor Mauko, Združenje uvoznikov in prodajalcev vozil pri TZS
- Rajko Dolinšek, Informa Echo d.o.o., Pobudnik in nosilec raziskave REUS
Sheme za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike v SPTE in iz OVE. Sredstev se po trenutni višini prispevka zbere premalo, kako naprej? Je rešitev v zmanjšanju pravic, znižanju podpor in podaljšanju obdobja plačil, v zvišanju prispevnih stopenj (komu več gospodinjstvom, ali industriji), ali pa je rešitev v kombinaciji ukrepov?
Mag. Silvo Škornik, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Podporna shema določa, da vsi upravičenci podpore iz OVE lahko prejemajo podporo 15 let, iz soproizvodnje pa 10 let. Sredstva se zbirajo s prispevkom za podporo električni energiji, ki jih plačujejo končni porabniki. S tem se letno zbere okoli 42 MIO €, kar ni več dovolj. Obstajata dve možnosti: ali povečati prispevek za 3 kratno vrednost, ali poiskati druge vire.
Do tako občutnega povečanja stroškov podporne sheme je prišlo, ker je fotovoltaika, ki je vstopila v podporno shemo, v dveh letih zrasla iz 25 MW na 200 MW, kar pomeni osemkratno povečanje. Ob sedanji ureditvi, ko energetski zakon določa, da vsakdo, ki zgradi OVE ali SPTE elektrarno, lahko dobi podporo to pomeni, da moramo zagotavljati sredstva, nimamo pa možnosti reguliranja obsega v nekih okvirih, kot je re3cimo Akcijski načrt za OVE. V akcijskem načrtu je predvideno, da bo do konca leta 2020 postavljenih za slabih 140 MW teh elektrarn. Podporna shema predvideva za 1123 MIO € državne pomoči v desetih letih, vendar bo s takšno rastjo elektrarn porabljena v nekaj letih, nato pa je ne bo možno več izvajati, dokler se ponovno ne notificira pri Evropski komisiji in je ta ne odobri. Predviden ukrep za naprej je uvedba postopka za izbor projektov, ki ustrezajo kriterijem znotraj obsega sredstev. Naslednji nujni ukrep pa je v zagotoviti drugih virov sredstev, ki bi zmanjšali stroške za končne porabnike. Delno bi vire bilo možno zagotoviti iz Podnebnega sklada, delno iz družb, ki ustvarjajo dobiček na področju električne energije, delno pa iz novih proračunskih sredstev za OVE, ki pa jih bi morala odobriti država.
Zmanjšanje emisij v prometu. Kako ukrepati pri uporabi osebnih vozil, kako pa pri tovornem prevozu in zlasti pri tranzitu. Kaj nam lahko prinese pospešena uporaba električnih vozil, kako pa lahko na zmanjšanje vpliva boljša organizacija prometnih tokov (prepustnejši prometni tokovi v mestih, zmanjšanje najvišje hitrosti na AC) ter kako povečati uporabo javnega prevoza v osebnem prometu?
Mag. Bojan Žlender, Direktorat za promet, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Odnos Slovencev do javnega prevoza lepo ilustrira podatek, da smo evropski rekorderji pri porabi sredstev za vzdrževanje in uporabo osebnih avtomobilov. Aplikacija Porabimanj je dober korak k zavedanju, kolikšni so ti stroški. Družine namreč najmanj 20 % svojih prihodkov namenijo uporabi avtomobilov. Vsak lahko z ukrepi učinkovite rabe vozila prispeva k prihrankom (napolnjenost pnevmatik, neagresivna vožnja, zmanjševanje tovora in rabe prtljažnika in podobno). Korak, ki bi omogočil velike prihranke na tem področju, je trajnostna mobilnost – povečanje hoje,uporabe kolesa in javnega potniškega prometa namesto osebnih vozil.
Kar se tiče tranzita, je situacija drugačna, saj posamezna država nima vpliva na to, kako gredo prometni tokovi. Razbremenitev cest z železniškim prevozom na kratkih razdaljah skozi Slovenijo je z vidika optimizacije vprašljiva, lahko upamo na modro razmerje 20 odstotkov preko železnic, ostalo bo ostalo na cestah.
V letu 2030 naj bi po naseljih imeli manj kot 50 % vozil, ki uporabljajo fosilna goriva, do 2050 pa naj bi popolnoma izginila.Te časovne prelomnice so pred vrati, cenovni razkorak med električnimi in vozili na fosilna goriva pa je še vedno prevelik. Pričakovanja, da bodo uporabniki zaradi okoljskih vzgibov zamenjali svoja vozila za električna, se z vidika osebne družinske računice ne bodo obnesla. Da bo zgodba elektro vozil lahko postala resna, bo industrija morala ponuditi bolj sprejemljiva vozila.
V direktoratu vidimo kot enega ključnih ukrepov, ki lahko ta trenutek da boljše rezultate, umik v javni potniški promet.
Prvi korak v to smer je drugačno subvencioniranje dijaških in študentskih vozovnic, za ta namen je preusmerjenih skoraj 40 MIO € sredstev iz dodatka za prevoze, ki so ga gospodinjstva do zdaj skoraj v celoti porabila za osebne avtomobile. S spremembo pa smo že v prvem mesecu pri dijakih dosegli 26 odstotno povečanje na slovenskih železnicah, na medkrajevnem avtobusnem prometu pa 28 odstotno. Ta korak sili tudi prevoznike v izboljšanje ponudbe, kar pa spet generira večji obisk.In to je prava zgodba, s katero lahko realno razbremenimo osebni promet.
Eko sklad ima pomembno vlogo pri spodbujanju varčevanja in učinkovite rabe energije pri ogrevanju stanovanjskih in javnih zgradb s podporami (subvencijami) za toplotne izolacije tovrstnih objektov in zamenjave oken. Kakšni so načrti sklada do leta 2020, ali je (bo) na razpolago dovolj sredstev za podpore ukrepom tako, da bomo dosegli načrtovane prihranke v rabi končne energije in povečanja energetske učinkovitosti tudi z uporabo sodobnejših učinkovitejših ogrevalnih sistemov. Kakšni so načrti sklada pri spodbujanju večje uporabe ogrevalnih sistemov z uporabo OVE?
Franc Beravs, Eko sklad
Eko sklad razpolaga z dvema instrumentoma spodbud: ugodna posojila in subvencije. Eko sklad bo do leta 2016 zagotavljal okoli 30 MIO € ugodnih posojil letno za podjetja in občane. Zagotovljen vir subvencij je samo do leta 2014, ocenjujemo pa, da bi glede na izvajanje akcijskega načrta, ki traja do leta 2016 tudi obdobje subvencij podaljšalo vsaj do leta 2016.
Glede na sedaj veljavno uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih bi lahko Eko Sklad razpolagal z okoli 28 MIO € letno za nepovratne finančne spodbude.
Od leta 2005 Eko sklad kreditira praktično vsa področja pri gospodinjstvih, ki omogočajo zmanjševanje rabe energije in zamenjavo fosilnih goriv z OVE. Od leta 2008 so ukrepi, ki jih subvencioniramo identični ukrepom, ki jih kreditiramo. A pokazalo se je, da kljub ugodnim posojilom, v katera so posredno vključene tudi subvencije ki lahko dosegajo do 15 odstotkov glavnice, je interes po kreditiranju bistveno manjši, kot po subvencijah.
Od leta 2005 do danes je za ugodna posojila na področju ravnanje z energijo zaprosilo 4.600 občanov. Posamezno posojilo je pokrilo 100 odstotkov posamezne investicije. Naložb je bilo za 52 MIO €. Od 2008, ko smo začeli s subvencijami, do danes, pa je za subvencije zaprosilo skoraj 56.000 občanov, dodeljenih pa je bilo preko 63 MIO subvencij, le-te pa dosežejo manj kot 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Občani so torej od 2008 do danes bili pripravljeni investirati, skupaj s subvencijami okoli 430 MIO €.
Če torej krijemo 100 % investicijo s kreditom, je bil interes za 52 MIO €, ko pa mora občan iz prihrankov kriti dobrih 80 % investicije in dobi 20 % subvencije, so pa občani v štirih letih pripravljeni investirati 430 MIO €. Psihologija Slovenca je, da je pripravljen dati iz lastnega žepa nekaj denarja, če da država subvencijo. In tukaj je potencial.
Če je skoraj 10 % slovenskih gospodinjstev, kolikor jih je zaprosilo za subvencije, pripravljeno investirati preko 400 MIO €, je v Sloveniji potenciala samo na področju URE in OVE v stavbah, po moji oceni preko 4 milijarde €. 100 MIO € naložb na letni ravni pa pomeni 1000 delovnih mest pri montaži.
Zdaj je samo vprašanje politike, ali gremo iz 28 MIO, zbranih po sedanji uredbi, z višjimi letnimi zneski spodbujati investicijski cikel in omogočati nova delovna mesta na energetski sanaciji stavb, kar bi bil najcenejši ukrep za preboj iz gospodarske krize, ker aktiviramo prihranke gospodinjstev in jih usmerimo v URE in OVE.
Zaradi političnih razlogov je prišlo do zastoja pri izdelavi in sprejemanju nacionalnega energetskega programa od katerega smo pričakovali sistemske rešitve pri uvedbi ukrepov učinkovite rabe energije in uporabe OVE, zlasti na področju ogrevanja zgradb. Ali bodo sedanji ukrepi energetske politike dovolj za doseganje ciljev države na področju učinkovite rabe energije in uporabe OVE do leta 2020. Kakšne posledice lahko povzroči zastoj pri sprejetju NEP na obravnavanem področju?
Mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost IJS
Če bi slovenska gospodinjstva upoštevala sedanje standarde pri gradnjah in izolacijah, imela gospodinjske aparate razreda A in se trajnostno obnašala pri prevozu, bi lahko prihranili vsaj 25 odstotkov vse energije, ki se porabi v gospodinjstvih. To je vključno s prometom, kjer imamo največ težav. Če promet odštejemo, pa so prihranki pri ostali rabi energije v gospodinjstvih lahko skoraj 40 odstotni. Energetska učinkovitost je največji vir energije, s katerim razpolagamo, če ga le znamo aktivirati. V trenutnem gospodarskem položaju pa je URE tudi izjemna priložnost za celotno družbo.
Da NEP ni sprejet, pomeni, da nimamo jasne odločitve, da Slovenija danes želi v to smer. Imamo programe in akcijske načrte, NEP pa bi zagotovo dodal novo jasno usmeritev, nedvoumen signal investitorjem in potreben pospešek slovenskemu razvoju.
Za zmanjševanje porabljene energije za ogrevanje zgradb je poleg izolacije zunanjih površin zgradb zelo pomembna uporaba sodobnih ogrevalnih sistemov, ki uporabljajo okolju prijaznejše fosilno gorivo zemeljski plin in OVE. Zamenjati in na novo vgraditi bo potrebno preko 100 tisoč ogrevalnih sistemov v individualnih stanovanjskih hišah ter javnih in drugih zgradbah. Proizvodnja in dobava teh sistemov je lahko pomemben razvojni impulz za domačo industrijo. Kako je naša industrija usposobljena za ta izziv, ali je temu lahko sama kos brez razvojnih podpor države?
Prof. Dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo
Učinkovita raba energije (URE) niso samo stavbe, naprave, predpisi in sistemi, URE je tudi osveščanje, informiranje itd. Da uporabnik dobi pravo informacijo ob pravem času. V Sloveniji in EU so problem stare stavbe. Fond starih stavb je 99 odstotkov. Treba je pripraviti strategijo drastičnega povišanja učinkovitosti starih stavb.
Če ocenimo, da je v gospodinjstvih v Sloveniji 160 000 kotlov na plin ali kurilno olje, in če 30 % teh zamenjamo s kondenzacijskimi kotli na plin z letnim izkoristkom 101 %, dobimo na nacionalni ravni 9 odstotni prihranek goriva na področju ogrevanja oz.0,63 % doprinos Kyotskemu protokolu, kar bi se odražalo v zmanjšanju 94.000 ton CO2. Ocenjujem, da je Slovenska industrija pripravljena na ta izziv, treba pa se je odločiti za strategijo v NEP, napraviti lokalne strategije državnega pomena, ki bodo ekonomsko upravičene.
V Sloveniji je razviden trend ogrevanja na drva, kar lahko postane velik problem emisij prašnih delcev.
Evropsko združenje proizvajalcev elektrike EURELECTRIC je pred dvema letoma naslovilo peticijo na Evropsko Komisijo s pozivom za čimprejšnjo standardizacijo in poenotenje polnilne opreme za električne avtomobile. Slovenska sekcija tega združenja pri EZS, katere predsednik ste, je tudi podpisala to deklaracijo. Kakšno je trenutno stanje na tem področju v Evropi. Kako bo poenotenje standardov polnilne opreme vplivalo na mobilnost električnih avtomobilov, ali bo to vplivalo na hitrost uvajanja njihove uporabe.
Mag. Djordje Žebeljan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
Glede električne mobilnosti bi pozdravil podporo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, katerega del je bivši Urad za podnebne spremembe. Samo ministrstvo je že pred časom začelo kreirati delovno skupino za poenotenje pristopa do električnih vozil, od financiranja, razvoja mreže polnilnic, do priprave same zakonodaje.
Kar se tiče EUROELECTRICA je treba poudariti, da je segment standardizacije povezan s tem, katera tehnologija bo prevladala. Glede tega se v Evropi delajo koraki, a počasi, saj še vedno obstaja dilema ali bodo tovrstna pametna omrežja financirana s strani upravljavcev omrežja ali s strani ponudnika storitev.
V HSE dajete velik pomen učinkoviti rabi elektrike in uporabi električne energije proizvedene iz OVE. Ste tudi pobudniki kampanje Energija si in podporniki mreže Sinergija in raziskave energetske učinkovitosti REUS. Kakšne so vaše izkušnje, kakšni so vaši programi na tem področju, ali boste tudi v bodoče podpirali te aktivnosti ter kakšni so vaši načrti pri širjenju aktivnosti na področju spodbujanja učinkovite rabe pri porabnikih.
Mag. Djordje Žebeljan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
HSE ima namen do 2030 vložiti do 4 milijarde € v proizvodnjo energije iz OVE. Vsa ta proizvodnja naj bi se financirala na trgu in naj ne bi bila potrebna subvencije s strani podporne sheme.
HSE kot proizvajalec električne energije deluje na tistem področju, ki ga najbolje pozna in lahko na njemu najbolj pomaga. Povečuje izkoristke svojih naprav, uporablja moderne tehnologije, optimalno poskuša umeščati svoje objekte v prostor. S strani ministrstva bi bilo treba definirati robne pogoje za umeščanje objektov v prostor in da se definirajo razmerja do lokalnih skupnosti, da je stvar znana, predvidljiva in relativno trajna. Na osnovi tega se lahko potem družbe bolj optimalno odločijo, kdaj in v kaj bodo investirale, da bo zanesljivost oskrbe ohranjena ob konkurenčni ceni električne energije.
Veliki dobavitelji energije končnim porabnikom imajo možnost sami pripraviti programe za spodbujanje zmanjševanja končne rabe energije in jih financirati iz namensko zbranih sredstev po uredbi o zmanjševanju končne rabe energije. Petrol je eden prvih velikih dobaviteljev energije, ki je pristopil k temu načinu spodbujanja tovrstnih ukrepov. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje, kakšni so vaši načrti za nadaljevanje aktivnosti ter kaj bi priporočili drugim dobaviteljem, ki se še niso podali na to pot?
Miha Valentinčič, vodja strateškega razvoja, Petrol d.d., Ljubljana
Preko programa tako imenovanih velikih zavezancev, preko katerega povečujemo energetsko učinkovitost končnih odjemalcev, imamo v Petrolu v letu 2012 na voljo 8,2 MIO €, ki jih lahko namenimo za sofinanciranje ukrepov s področja URE in OVE.
V gospodarstvu potrebujemo stabilni zakonodajni okvir za planiranje in izvajanje aktivnosti v praksi.
Izkušnje pri izvedbi programa so zelo dobre. Spodbude namenjamo gospodarstvu in njegovi večji konkurenčnosti, da bi dosegli multiplikativni učinek. Pomembno je namreč, za kakšne ukrepe in kam gre denar. Če se bodo nepovratna sredstva podeljevala predvsem za nakupe opreme iz tujine, bo iz naslova glavnice, ki gre za OVE, v Sloveniji ostal le majhen delež (delo in montaža), ostalo pa gre v tujino. Dolgoročno bi bilo treba spodbuditi izdelavo domačih produktov. Zato je spodbude treba dajati v razvoj domačih tehnologij in t.i. zelene industrije.
Na nas se obračata gospodarstvo in javni sektor. S strani gospodarstva ni razpoložljivih sredstev za financiranje tistega dela, ki ga morajo sami kriti. Kaže se veliko povpraševanje za izvajanje ukrepov po modelu Pogodbeništva. Ta model je v Sloveniji zelo malo izkoriščen, čeprav so to lahko 100 % zgodbe o uspehu.
Električni avtomobili dobivajo čedalje večji pomen v naših načrtih za razvoj mobilnosti. Trenutno je morda največja ovira njihovi večji uporabi relativno visoka cena. Različne države to oviro premoščajo s subvencijami kupcem EV, vendar to ni dolgoročna rešitev. V katero smer bo šel bodoči razvoj električnih avtomobilov, kdaj lahko pričakujemo približanje cen EV cenam klasičnih avtomobilov? Kako hiter razvoj lahko pričakujemo pri povečevanju dosega vozil, ali bo v doglednem času mogoče potovati z EV na večjih razdaljah npr.: potovati širom Evrope?
Gregor Mauko, Združenje uvoznikov in prodajalcev vozil pri TZS
Velik strošek gospodinjstva predstavljajo vozila, v Sloveniji pa smo s 480 vozili na 1000 prebivalcev med prvimi tremi v Evropi. Vozni park je letos star okoli 8 let. Za primerjavo: Japonska ima 10 let star vozni park. Od osamosvojitve Slovenije je povprečen Slovenec dvakrat zamenjal avto.
Dobršen del stroška za avtomobil gre za porabo goriva. Potrebujemo učinkovitejša vozila, ki bodo na 100 km trošila čim manj. V Sloveniji, kjer smo prebivalci izrazito racionalni, smo se začeli zavedati drugih virov goriva šele z rastjo cen energentov, čeprav je električni avto obstajal že v 90-ih letih. Tukaj so ameriški in japonski proizvajalci avtomobilov do zdaj naredili precej več kot evropski. Evropa skuša v zadnjih letih loviti korak v razvoju teh vozil, kar pa tudi sovpada z idejo o URE.
Za razvoj trga električnih vozil je treba segmentirati kilometražo. Več kot polovica ljudi vozi med 5 in 15.000 km/letno. 70 % dnevnih migracij z vozilom v Evropi je krajših od 25 km (vir Toyota). Domet sploh ni pravi razlog, ki bi naj pogojeval nakup električnega vozila, kajti največ dnevne potrebe po vozilu je znotraj razdalje 25 km. Pri daljši razdalji, do 150 km, pa že trčimo na problem avtonomnosti in infrastrukture, ki omogoča polnjenje ali menjavo baterije. Za vzpostavitev učinkovite infrastrukture, ki bi podpirala takšen vozni park, bomo potrebovali vsaj 10 let. V tem času pa avtomobilski proizvajalci veliko bolj kot električna, razvijajo hibridna vozila. Učinkovitost teh vozil pa že danes dosega izpuste CO2 pod 80g/km. S tako imenovanimi »plug in« (priključni hibrid) pa tudi pod 50 g/km oz .porabo pod 2 lgoriva/100 km (kombinacija hibridnega vozila z popolnim električnimi vozilom). Cena električnih vozil bo tudi v prihodnosti odvisna od povpraševanja, za rentabilnost investicije trga v električna vozila pa ocenjujem, da bo tudi potrebnih od10 do 12 let.
Vi ste pionir na področju promocije učinkovite rabe energije in raziskav energetske učinkovitosti v Sloveniji, ki prihaja iz povsem zasebnega sektorja, kar ste dosegli z ustanovitvijo mreže Sinergija, izvajanjem številnih akcij Energija si in raziskavo REUS. Po uvedbi in izpeljavi raziskave REUS v gospodinjstvih, sedaj prihajate tudi na področje raziskave rabe energije v javnih zgradbah. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje in ugotovitve ter kako jih boste uporabili v razvoju programov? Pred kratkim ste uvedli spletno aplikacijo Porabi manj na portalu Pozitivna energija z namenom, da bodo obiskovalci lahko ocenili svoje navade pri uporabi avtomobilov ter dobili koristne nasvete za zmanjšanje porabe goriva pri vožnji z avtomobili. Kaj nudi portal uporabnikom?
Rajko Dolinšek, Informa Echo d.o.o., Pobudnik in nosilec raziskave REUS
Na osnovi izkušenj vidim predvsem tri ključne izzive, ki bodo v prihodnje usmerjali naša prizadevanja. Prvi izziv je odpravljanje potratnih navad pri ravnanju z energijo. Navada je železna srajca zato je potrebno razumevanje, kot podpora osebni odločitvi za spremembo ravnanja. Drugi izziv so napačne predstave in nevednost. Dejstvo, da več kot polovica slovenskih gospodinjstev napačno ocenjuje svoje ravnanje kot učinkovito, nas je spodbudilo, da smo razvili spletnega energetskega svetovalca Porabimanj. Tretji izziv pa vidim v spodbujanju končnih uporabnikov, da investirajo v učinkovito rabo energije. Z investicijami namreč lahko bistveno povečamo prihranke pri energiji.
Glavni motiv za učinkovito ravnanje z energijo v gospodinjstvih je prihranek. Ne smemo pa pozabiti na razvijanje drugih vrednot. Če z enim stavkom povzamem kaj mislim, samo človek porabi več kot potrebuje.
V agenciji Informa Echo razvijamo nove programe in aktivnosti pri čemer so nam rezultati raziskave REUS v veliko pomoč saj nam dajejo vpogled, kakšno je stanje na trgu in kakšni so trendi ravnanja. Poleg aplikacije Porabimanj.si, ki je dostopna direktno oz. na prenovljenem portalu www.pozitivnaenergija.si, med drugim razvijamo akcijo Modra energija za Toplotne črpalke in akcijo Ekomobil, ki je namenjena spodbujanju okolju prijazne mobilnosti. Obe akciji, ki sta zasnovani trajno, podpira HSE kot glavni investitor. Aplikacija Porabimanj, ki bo v celoti vzpostavljena do konca leta, bo dostopna tudi na partnerskih straneh ponudnikov energije, ki jo želijo omogočiti svojim obiskovalcem. Prvi, ki se je odločil za partnersko stran je Petrol, ki je preko javnega razpisa tudi subvencioniral razvoj aplikacije.
Prizadevamo si razvijati učinkovite komunikacijske pristope pri tem pa povezovati interese pristojnih inštitucij in podjetij, ki v učinkoviti rabi energije prepoznavajo konkurenčno prednost. Razvoj učinkovite rabe energije vidimo predvsem v usklajenem delovanju vseh, ki si v tej smeri prizadevajo. Pri tem pa so ključni dejavniki zakonodaja, subvencije in komuniciranje.
