Lastna izkušnja (1): zamenjava ogrevalnega sistema

Naše izkušnje z zamenjavo starega ogrevalnega sistema z novim so bile pozitivne, vendar je bil projekt zahtevnejši in kompleksnejši, kot smo predvidevali.

Predstavljamo vam sedem člankov, ki opisujejo, kako je potekala naša zamenjava ogrevalnega sistema z novim; od samega postopka izbire energenta do spremljanja porabe in rezultatov vgradnje novega sistema.

V našem primeru štirietažne stanovanjske hiše je šlo za zamenjavo 25 let starega standardnega plinskega kotla z novim kondenzacijskim plinskim kotlom v kombinaciji s sanitarno toplotno črpalko.

Menimo, da je veliko tem povsem neodvisnih od samega energenta za ogrevanje, ki ga uporabljamo v danem primeru. Zamenjava ogrevalnega sistema je namreč proces, s katerim se prej ko slej sooči vsako gospodinjstvo. Vendar so pričujoči članki namenjeni predvsem lastnikom hiš, ki želijo ali morajo spremeniti ogrevalni sistem.

Članke smo razvrstili po temah, s katerimi smo se soočili med projektom:

Odločanje in izbira glavnega energenta za ogrevanje, na podlagi katerega smo izbrali posamezne elemente sistema.

Koraki zamenjave starega sistema z novim.

Naprave, vgrajene v nov sistem, in njihov namen.

Izolacija toplovodnega sistema, ki smo jo morali izvesti sami.

Nastavitev uravnavanja temperature v ogrevalnem sistemu.

Optimizacija delovanja radiatorja.

Spoznavanje novega sistema in njegovo vzdrževanje.

Spremljanje porabe energije in skupnih stroškov.

Ključne ugotovitve

Med projektom zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode smo prišli do naslednjih pomembnih ugotovitev in spoznanj:

• Odločitev o zamenjavi energenta za večje objekte je kompleksen proces, ki je odvisen od številnih dejavnikov (stanje stavbe, obseg načrtovanih del, finančna zmožnost) ter kakovosti razpoložljivih informacij (lastno znanje, informacije ponudnika opreme, splet).
• Optimizacija sistema za večje objekte lahko pomeni tudi uporabo dveh oziroma več virov energije  in širitev sistema. V našem primeru smo se odločili za zemeljski plin kot glavni vir energije za ogrevanje in energijo okolja kot dodatni, rezervni vir.
• Dodajanje drugega vira energije pomeni tudi vgradnjo dodatnega podsistema. V našem primeru se je z vgradnjo sanitarne toplotne črpalke z zalogovnikom vode celoten strošek investicije skoraj podvojil.
• Ponudbo moramo dobro razumeti. V našem primeru iz ponudb na primer nismo videli, da bodo vodovodne cevi za sanitarno uporabo, ki so povezane s sanitarno toplotno črpalko, izolirane, cevi ogrevalnega sistema, ki vodijo od plinskega kotla do radiatorjev, pa ne.
• Cevi razvodnega sistema smo izolirali sami, če pa bi lahko znova začeli z obnovo ogrevalnega sistema, bi zahtevali, da izvajalec izolira vse nove cevi. Strošek izolacije cevnega razvoda je nižji, če ga naredimo sami, vendar je omenjeno opravilo precej zahtevno in zamudno.
• Uravnavanje temperature sistema za ogrevanje prostorov je ključna za njegovo učinkovito delovanje. Pri tem je najbolj pomembno, da nekdo v gospodinjstvu pozna funkcije naprave za ogrevanje in termostata ter redno prilagaja način njunega delovanja.
• Za pravilno in energetsko učinkovito delovanje sistema je treba vzdrževati vse dele sistema, ne le glavnih naprav. Zato je pri vzdrževanju sistema najbolj pomembno, da nekdo v gospodinjstvu prevzame odgovornost za skrb za sistem.
• Pavšalni obračun ni ustrezen za mesečno spremljanje porabe plina. Zaradi spremljanja dejanske porabe zemeljskega plina smo morali preiti s pavšalnega obračuna na dejanski obračun.

Rezultati, ki jih je omogočila zamenjava ogrevalnega sistema z novim

Za zamenjavo sistema za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode smo se odločili, ker je bil obstoječi sistem že precej v letih in neučinkovit, želeli pa smo tudi preiti s plina na energijo okolja. Ker žal energenta (tj. zemeljski plin) nismo mogli zamenjati v celoti, smo se odločili, da sistem s plinskim kotlom dopolnimo s toplotno črpalko za sanitarno vodo.

Ključni razlogi za prenovo sistema so bili:

• Zmanjšanje količine porabljenega energenta.
• Zmanjšanje skupnih stroškov ogrevanja in priprave sanitarne tople vode.
• Zmanjšanje onesnaževanja okolja oziroma emisij toplogrednih plinov v okolje.

Na začetku projekta smo pričakovali, da bomo porabo zemeljskega plina zmanjšali za približno 30 odstotkov. Izračun za prvih šest mesecev pa je pokazal, da smo v primerjavi z letom 2022 porabo zmanjšala za približno 40 odstotkov.

Pri tem je treba upoštevati, da gre v danem primeru zgolj za okvirni izračun, saj smo imeli leta 2022 pavšalni obračun, leta 2023 pa dejanski obračun. Točna primerjava na letni ravni bo zato mogoča šele ob koncu obračunskega leta.

Če bi lahko znova začeli z izvajanjem projekta, bi zagotovo:

• izvajali projekt zunaj ogrevalne sezone.
• izvajalca prosili, da v ponudbo vključi tudi izolacijo celotne cevne mreže.

Čeprav smo v teh treh mesecev za celoten proces porabili ogromno časa in energije. imamo z zamenjavo starega ogrevalnega sistema z novim pozitivne izkušnje: ne samo, da smo zmanjšali porabo plina in negativne vplive na okolje, ampak smo povečali tudi toplotno udobje in se hkrati veliko naučili.

Ugotovitev

Poleg zmanjšane porabe energije in manjšega onesnaževanja okolja nam je zamenjava ogrevalnega sistema omogočila izravnavo temperaturnih razlik na objektu in obilo zadovoljstva ob dobro opravljenem delu. Ugotovili smo tudi, da sta za učinkovito delovanje sistema potrebna tako (občasen) nadzor kot redno vzdrževanje. Naša izkušnja z zamenjavo starega ogrevalnega sistema z novim je pozitivna, čeprav smo vložili veliko časa in energije v zbiranje informacij in ponudb, sodelovanje z izvajalci, izolacijo cevi in spoznavanje sistema.

Mogoče te še zanima