Z obnovo energetsko neučinkovitih stavb bi prihranili 34 % energije
V Sloveniji še vedno prevladujejo energetsko neučinkovite stavbe, vendar se njihov delež zmanjšuje.
- 54 % enodružinskih in 60 % večstanovanjskih stavb sodi po debelini izolacije fasade med energetsko neučinkovite (energetsko neučinkovite stavbe: debelina izolacije fasade do vključno 5 cm; energetsko učinkovite stavbe: debelina izolacije fasade med 6 in 10 cm ter energetsko zelo učinkovite stavbe: debelina izolacije fasade nad 10 cm). Energetsko neučinkovitih stavb je glede na REUS 2012 manj zlasti v kategoriji večstanovanjskih stavb.
- Energetsko neučinkovita okna so vgrajena še v 42 % stavb (energetsko učinkovita zasteklitev = energetsko učinkovita dvojna ali troslojna zasteklitev).
Energetska učinkovitost stavb z vidika toplotne izolacije
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/2010) – PURES, ki predpisuje tehnične zahteve glede energetske učinkovitosti stavb, na področju toplotne zaščite določa največjo dovoljeno toplotno prehodnost zunanjih sten 0,28 W/m2K. To približno pomeni vsaj 12 cm izolacije, priporočljivo pa je 14 do 16 cm. Predhodni pravilnik iz leta 2002 je predpisoval dovoljeno toplotno prehodnost zunanjih sten 0,60 W/m2K, kar približno ustreza debelini izolacije 8 cm.
Med enodružinskimi stavbami (Raziskava REUS 2105) je po debelini izolacije z veljavnim pravilnikom skladnih 17 % stavb, med večstanovanjskimi pa 21 % stavb. V vseh stavbah skupaj ta delež znaša 18 %.
Stanje stavb je poleg stanja ogrevalnih sistemov ter obnašanja ljudi glede prezračevanja in temperature zraka v stanovanju najpomembnejši element, ki določa porabo energije za ogrevanje in tudi za hlajenje.
Energetska učinkovitost oken
Za okna z nekovinskimi okvirji PURES predpisuje največjo dovoljeno toplotno prehodnost celotnega okna 1,3 W/m2K, za zasteklitev pa 1,1 W/m2K. Mejno vrednost za zasteklitev je možno doseči z na trgu že vrsto let uveljavljeno dvojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem in nizkoemisijskim nanosom. Predhodni pravilnik je za zasteklitev predpisoval mejno toplotno prevodnost 1,4 W/m2K. Glede na to, da je zasteklitev tisti del okna, ki lahko pri običajnih okenskih dimenzijah in deležu svoje površine glede na celotno površino okna najbolj vpliva na skupno velikost energijskega toka skozi okno, je najbolj smiselno pri oknih izpostaviti delež oken z energetsko učinkovito zasteklitvijo.
Po raziskavi REUS 2015 znaša delež enodružinskih stavb z energetsko učinkovito zastevklitvijo 55 % (REUS 2012, 40 %), za večstanovanjske stavbe pa 66 % (REUS 2012, 44 %).
Ali ste vedeli?Če bi prenovili večino energetsko neučinkovitih in učinkovitih stavb v energetsko zelo učinkovite stavbe, bi se potrebna energija za ogrevanje zmanjšala za 7,9 PJ. To predstavlja kar 34 % energije, ki se je danes porabi za ogrevanje stanovanj. S tako količino energije bi danes lahko ogrevali 159 tisoč povprečnih slovenskih stanovanj. Z obnovo bi se raba energije za ogrevanje v gospodinjstvih zmanjšala prav tako za 34 %. |