V Centru energetskih rešitev o priložnostih in novostih javnega poziva za nepovratna sredstva.
Konec aprila je Eko sklad namreč objavil javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost v stanovanjskih in večstanovanjskih stavbah. Njihovo vsebino je predstavil direktor Eko sklada Milenko Ziherl. Kot je dejal, je v letošnjem letu predvidenih 35 milijonov evrov za kreditiranje in 34,3 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud, lani je bilo slednjih le 21 milijonov. Ker je letos na voljo več denarja, na Eko skladu ne pričakujejo, da bi sredstev zmanjkalo do konca leta. Poleg tega imajo zainteresirani letos več časa za oddajo vlog, pa čeprav je bil poziv objavljen zelo pozno. Lani je bil ta objavljen 28. februarja, a je denar pošel že 4. julija. Posledično zato pričakujejo tudi več vlog.
Za kredite so na voljo trije javni pozivi – za občane, pravne osebe in občine. Prav pri slednjih Eko sklad pričakuje večje zanimanje kot v preteklosti, saj se je lani zaključevala pretekla finančna perspektiva in, ker letošnje leto na tem področju še ni večjih premikov, saj za novo perspektivo še ni razreza, občine pa se morajo tudi v tem obdobju financirati, pričakujejo več prijav na poziv, je še povedal Milenko Ziherl. Za okoljske naložbe lokalnih skupnosti, tako občin kot tudi posameznih krajevnih skupnosti, je sicer na voljo 8 milijonov evrov kreditnih sredstev, višina kredita pa se giblje od 25 tisoč do dveh milijonov evrov.
Na področju subvencij za občane za naložbe v eno- in dvostanovanjske stavbe in posamezna stanovanja je na voljo 14 milijonov evrov, za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb pa je razpisanih še 8 milijonov evrov sredstev. Tudi tokrat so predstavniki Eko sklada opozorili, da se z nobenimi deli ne sme pričeti pred oddajo vloge, saj subvencija sicer izgubi stimulativni učinek.
Milenko Ziherl pa glede na posamezne ukrepe že napoveduje določene spremembe, ki bi jih morali uvesti za prihodnje leto. Tako bodo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da je ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe treba združiti s subvencijami za kotle na lesno biomaso, saj gresta investiciji najpogosteje z roko v roki. Spremembe so potrebne tudi na področju vključevanja starejših eno- in dvostanovanjskih stavb na daljinsko ogrevanje na obnovljive vire energije. Pogovori za prihodnje leto se bodo tako začeli že prihodnji mesec. Tako naj bi bile do septembra lahko že usklajene opredelitve produktov, ki bodo sofinancirani v letu 2016. Kot pravi Milenko Ziherl si na ministrstvu sicer prizadevajo, da bi podprli celovite obnove eno- in dvostanovanjskih stavb, a se ljudje težko odločajo za celostne ukrepe, saj predstavljajo velik finančni zalogaj. Rešitev te težave sam vidi v možnosti daljše dobe realizacije investicije.
Sicer pa je Eko sklad do konca leta 2014 subvencioniral preko 71 tisoč naložb v skupni vrednosti preko 111 milijonov evrov in ob tem dosegel zmanjšanje rabe energije za več kot 694 GWh na leto, zmanjšanje emisij CO2 za 107 tisoč ton letno in povečal proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za skoraj 598 GWh na leto. Davčni prihodki v državni blagajni pa so znašali 50,6 milijona evrov, pravijo na Eko skladu. (Vir: Naš stik)
