Toplotna zaščita stavb

Ukrepi za učinkovito rabo energije v stavbah so del celovitih dejavnosti za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, blaženje podnebnih sprememb, razogljičenje stavbnega fonda in učinkovito rabo virov. Osnovni korak k izboljšanju toplotnih lastnosti stavbe in doseganju omenjenih ciljev je dobra toplotna zaščita stavbnega ovoja. Z njo dosežemo večplastne učinke, ki jih vrednotimo z različnimi kazalniki.

Učinki in koristi toplotne zaščite

Toplotna zaščita vpliva na zmanjšanje potrebne toplote za ogrevanje v hladnih obdobjih leta in na zmanjšanje potrebnega hladu za hlajenje v toplih obdobjih leta, s tem pa se znižajo obratovalni stroški. Z njeno pomočjo in ob primernem senčenju zastekljenih površin ter pravilnem prezračevanju zmanjšamo temperaturna nihanja in temperaturno asimetrijo v prostoru, kar ugodno vpliva na počutje uporabnikov. Višje temperature notranjih površin toplotno dobro zaščitenega ovoja stavbe pomagajo upočasnjevati kroženje notranjega zraka, kar dodatno prispeva k boljšemu toplotnemu ugodju. Ob primerni uporabi prostorov se pomembno zmanjša nevarnost površinske kondenzacije vodne pare in razvoja plesni.

Položaj toplotne zaščite

Toplotna zaščita na zunanji strani ščiti nosilno konstrukcijo pred vplivi letnih temperaturnih sprememb in padavin in tako prispeva k trajnosti stavbe. Toplotno zaščito na notranji strani, s katero sicer prav tako dosežemo zgoraj omenjene pozitivne učinke, pa praviloma izvedemo le takrat, ko na zunanji strani to ni tehnično izvedljivo ali dovoljeno, npr. zaradi zahtev varstva kulturne dediščine, ali pa ko gre za prostore, ki so v uporabi občasno in jih želimo zelo hitro ogreti na želeno temperaturo. Pri načrtovanju izvedbe toplotne zaščite na notranji strani mora nujno sodelovati strokovnjak s področja gradbene fizike, da se preprečijo številne možne napake in njihove negativne posledice.

Pomembna je celovita obravnava toplotne zaščite

Slovenska tehnična zakonodaja predpisuje dokaj stroge minimalne zahteve za toplotno zaščito stavb pri gradnji in prenovi, s čimer se uvrščamo v vrh evropskih držav, ki tudi na ta način tlakujejo pot za zeleni prehod s končnim ciljem preobrazbe stavb ne le v skoraj ničenergijske, ampak tudi v ničemisijske. Vendar pa sama debelina izolacijskega materiala pri vrednotenju kakovosti toplotne zaščite ni edino merilo. Pri načrtovanju moramo analizirati stroške celotnega življenjskega cikla stavbe in poiskati tehnično in ekonomsko najbolj usklajeno in dolgoročno najugodnejšo kombinacijo ukrepov. Pomembne so še okoljske lastnosti materialov oz. njihov vpliv na okolje v življenjskem ciklu, kar vključuje tudi možnosti razgradnje in ponovne uporabe kot elementov krožnega gospodarstva.

Ugotovitev

Prvo načelo snovanja trajnostne stavbe je zmanjšanje potreb po energiji za njeno delovanje. Z dobro toplotno zaščito njenega ovoja stopimo na pravo pot in ob tem stavbo naredimo tudi odpornejšo na vedno večje vremenske ekstreme in prijetnejšo za bivanje.

Miha Tomšič

Mogoče te še zanima