Združenje slovenske fotovoltaike: Bodo subvencije, namesto obnovljivim virom energije (OVE), dodeljene fosilnim virom?
Kot je znano, med energetskimi akterji v tem času poteka pestra razprava o uvedbi mehanizma za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti, t. i. mehanizma CRM.
Mehanizem CRM (Capacity Remuneration Mechanism – CRM) je v nasprotju s cilji za prehod v nizkoogljično družbo in vzpostavitve stabilnega energetskega sistema. Prav tako ima negativne posledice za potrošnike, so sporočili iz Združenja slovenske fotovoltaike (ZSFV).
Zagovorniki in nasprotniki mehanizma CRM
Zagovorniki s strani elektro industrije uvedbo mehanizma CRM zagovarjajo predvsem z argumenti o zagotavljanju stabilnosti trga električne energije. Na drugi strani nasprotniki uvedbe CRM trdijo, da bo ta mehanizem dejansko zagotavljal sredstva za delovanje neprilagodljivih in visoko ogljičnih proizvodnih enot (predvsem zastarelih premogovnih elektrarn), ki ob vedno višjem deležu OVE postajajo nekonkurenčne.
Velika energetska podjetja, lastniki premogovnih elektrarn, so tako v mehanizmu CRM našla rešitev za svoje probleme, ki so povezani z njihovim vztrajanjem na preživeti poti fosilne energije. Stroške svojega nepravočasnega ukrepanja bi sedaj radi prevalili na pleča vseh državljanov, pojasnjujejo v Združenju slovenske fotovoltaike.
ZSFV in ZPS nasprotujeta mehanizmu CRM
Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) mehanizmu CRM nasprotujeta, saj bi CRM pomenil novo, dodatno postavko na položnicah za električno energijo, kar bi končni znesek na položnici za električno energijo še dodatno zvišalo – ne na račun porabe, ampak prispevkov in dajatev.
Takšno povišanje računov pa pravzaprav niti zagovorniki mehanizma ne utemeljujejo z jasnimi potrebami po njegovi uvedbi. Največkrat namreč kot razlog navajajo blaženje izgub, ki jih bo v prihodnjih letih ustvarjal TEŠ 6, čeprav so cene energentov na svetovnem trgu padle.
Nasprotniki CRM tudi med okoljevarstveniki
Svoje nasprotnike pa ima mehanizem CRM tudi med okoljevarstveniki. Kot opozarjajo v navladni organizaciji Focusu mahanizmi CRM ustvarjajo pogoje za spodbujanje neželenih investicij ali ohranjanje že obstoječih, zastarelih objektov. V Sloveniji so primer slednjega zastareli bloki Termoelektrarne Šoštanj, ki z letom 2016 ne bodo več dosegali potrebnih okoljskih standardov.
Druge slabosti mehanizma CRM
Problematične so lahko tudi t. i. »sekundarne spodbude«, ki izhajajo iz pričakovanih pogodb za nove strateške rezerve, kar izkrivlja tržne cene in vodi k strateškemu ravnanju podjetij, tako da ta zadržijo naložbe in čakajo na uvedbo spodbud.
Kot splošna slabost mehanizma CRM so mnogokrat omenjene tudi potencialno visoke cene transakcij, ki so z njim povezane, ter težave pri odpravljanju mehanizma, ko je ta enkrat vzpostavljen, so med drugim še sporočili iz Združenja slovenske fotovoltaike. (Več: Naš stik)
Pexels