Varčevanje na račun sosedov in povzročanje škode na stavbi ni sprejemljivo …
so na podlagi analize zaključili na Ministrstvu za infrastrukturo. Prav tako se je izkazalo za neustrezno, da zaradi enega potratneža celotna stavba plačuje toploto po površini namesto po dejanski porabi glede na to, da so nekateri varčevali s toploto. S prilagoditvijo Pravilnika o delitvi nameravajo zagotoviti pravičnejšo delitev stroškov in omogočati lastnikom, da z varčevanjem in ukrepi zmanjšajo stroške ogrevanja.
Ali je delitev stroškov po porabi smiselna?
Prvotni pravilnik iz leta 2010 je mnoge spodbudil k varčevanju z energijo. Uvedba delilnikov je omogočila plačevanje stroškov za toploto glede na porabo kar lastnike motivira za varčevanje in uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije saj s tem znižujejo svoje stroške. Že v prvem letu po uvedbi delilnikov so bile zaznane korenite spremembe pri ravnanju, saj so prihranki pri energiji za ogrevanje v posameznih primerih znašali tudi do 30% in več. V državah EU je zabeležena povprečno 20% nižja poraba z uvedbo merjenja toplote v večstanovanjskih stavbah.
Kaj je pokazala analiza?
Rezultati analize stanja, ki je vključevala 5.018 stavb oziroma 137.777 enot iz vseh dvanajstih statističnih regij je pokazala, da so se pri izvajanju pravilnika v določenih primerih pojavljale zlorabe in nepravičnosti, ki so povzročale nezadovoljstvo in negotovost lastnikov predvsem glede izračunavanja porabniških deležev. Nekateri lastniki so z varčevanjem pretiravali in se ogrevali na račun sosedov, povzročali škodo na skupnih delih stavbe in živeli v neustreznih bivalnih pogojih. Spet drugi so z ogrevanjem namenoma pretiravali, da bi prešli na obračun po površini.
Zakaj nov Pravilnik?
Veljavni Pravilnik, ki je usklajen z novim energetskim zakonom, je z 18. In 19. člena skušal odpraviti omenjene negativne učinke. V praksi pa se je pokazalo, da omenjena člena ne vplivata stimulativno na varčevanje z energijo. V primeru prekomerne porabe samo enega lastnika se je namreč vsem stanovalcem toplota obračunala po površini ne glede na to, da so varčevali. Nov prilagojen Pravilnik onemogoča omenjene zlorabe in nepravičnosti, ki so v zadnjem letu lastnike odvračale od varčevanja z energijo in od investiranja v ukrepe učinkovitega ravnanja z energijo. Odpravlja negotovosti pri lastnikih stanovanj, ki bi lahko kljub varčevanju toploto plačali po površini namesto po meritvah delilnikov. Vzroki za veliko porabo so lahko upravičeni kot je bolezen, starost, majhni otroci lahko pa je vzrok malomarnost in v izjemnih primerih namerno pregrevanje in prezračevanje, da bi toploto plačali po ogrevani površini in s tem del stroškov prenesli na sosede.
Delitev stroškov ogrevanja
Kaj se bo spremenilo?
Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40% povprečne porabe se bo onemogočilo da bi se nekateri lastniki zaradi pretiranega varčevanja greli na račun sosedov, ter lastnike vzpodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo. V nekaterih evropskih državah so ta problem rešili tako, da lastniki ne morejo zapreti radiatorjev do konca, ali pa podobno, kot ga rešuje prilagojen Pravilnik.
Določen je tudi maksimalni porabniški delež, ki znaša 300% povprečja. Sistem centralnega ogrevanja pri enakih temperaturnih pogojih ogrevalnega medija (radiatorja) ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za tehnične težave delilnikov, neustrezno določene korekturne faktorje, neuravnotežen ogrevalni sistem oz. kombinacije naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se pretirano ogrevajo ob tem ogrevajo tudi sosedna stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja.
Za večino lastnikov stanovanji in poslovnih prostorov, kjer delitev in obračun stroškov za toploto poteka v skladu z obstoječim Pravilnikom ne bo sprememb.
Ali potrebujemo korekturne faktorje?
Korekturni faktorji zagotavljajo, da bodo enako velika stanovanja na različnih legah večstanovanjske stavbe, plačevala enak strošek ogrevanja, če se bodo grela na isto temperaturo. V kolikor se porabniški deleži ne bi korigirali s korekturnimi faktorji, stanovalci v »sendviču« ne bi bili zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe. Stanovalci v vogalnih legah pa so nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj.
Podrobneje opredeljeni korekturni faktorji, ki omogočajo korekcijo osnovnih porabniških deležev zaradi vpliva izpostavljene lege, bodo zaradi prilagojenega načina določitve dodatno spodbujali izvedbo ukrepov učinkovitega ravnanja z energijo. Investicije v boljše stavbno pohištvo ali prezračevanje ne bodo zviševale korekturnih faktorjev posameznih stanovanj, torej se bodo te investicije vsekakor splačale, ker bodo znižale stroške ogrevanja.
Prilagojen Pravilnik bo omogočil bolj ustrezno delitev stroškov predvsem v primeru zlorab, pretiranega, škodljivega varčevanja in v primeru nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki, ki so se doslej pojavljali v posameznih primerih.
 |
Vprašanja in odgovori |
 |
Primeri dobre prakse |
