V Sloveniji prevladujejo pri ogrevanju energetsko neučinkoviti sistemi,
vendar se je njihov delež v obdobju 2012-2015 pomembno zmanjšal. Glavna vira energije v enodružinskih stavbah sta zlasti les in tudi kurilno olje v večstanovanjskih pa zlasti daljinsko ogrevanje in plin.
- V enodružinskih in večstanovanjskih stavbah močno prevladuje sistem centralnega ogrevanja (to zajema tudi centralno daljinsko ogrevanje). Delež učinkovitih sistemov za ogrevanje se je znatno povečal.
- Povečal se je delež stanovanj s kombinacijo lokalnega in centralnega ogrevanja, zlasti je ta trend izrazit v enodružinskih stavbah.
- Pri centralnem ogrevanju v enostanovanjskih stavbah prevladuje les, sledi kurilno olje, v večstanovanjskih stavbah pa prevladuje daljinsko ogrevanje, sledi plin.
Če skupaj upoštevamo glavno in dopolnilno ogrevanje z utežmi, so deleži različnih načinov ogrevanja v enodružinskih stavbah naslednji: centralno ogrevanje 81 %, lokalno ogrevanje 16 % in centralno daljinsko ogrevanje 2 %.
Ob upoštevanju glavnega in dopolnilnega ogrevanja z utežmi znaša skupni delež daljinskega ogrevanja 38 %, centralnega ogrevanja s proizvodnjo toplote v stavbi 29 %, centralnega ogrevanja s proizvodnjo toplote v stanovanju 15 % ter lokalnega ogrevanja 18 %.
Najučinkovitejši načini ogrevanja
Najučinkovitejše je možno stavbo ogrevati s sistemom centralnega ogrevanja s sodobnimi ogrevalnimi napravami oziroma s priključitvijo na daljinski sistem ogrevanja. Sodobni kondenzacijski ali nizkotemperaturni kotli imajo zelo visoke izkoristke, možni pa so na plinasta in tekoča goriva. Malo nižje izkoristke, vendar še vedno visoke, dosegajo sodobni kotli na lesno biomaso. Glede na stare kotle je lahko učinkovitost novih višja tudi za 40 %. Med učinkovite naprave prištevamo še toplotne črpalke, ki izkoriščajo energijo okolice, in sprejemnike sončne energije.
Med glavnimi gorivi v centralnem ogrevanju enodružinskih stavb je tudi po REUS 2015 najpogostejša lesna biomasa, ki jo uporablja 49 % stanovanj. Sledi kurilno olje z 28 %. Plinske kotle uporablja 14 % stanovanj, toplotne črpalke pa 5 % stanovanj. Preostanek uporablja daljinsko ogrevanje, električno energijo (toplotne črpalke so izvzete) ter sončno energijo. Glede na raziskavo REUS 2012 so bili opaženi statistično značilni trendi pri toplotnih črpalkah in daljinskem ogrevanju, kjer se je delež povečal, ter pri kurilnem olju, kjer se je delež zmanjšal (Slika 14). Med raziskavami REUS 2012 in REUS 2015 je bil opažen tudi statistično značilen trend pri strukturi rabe lesa, in sicer se je povečal delež peletov (iz 2 % na 5 %) na račun polen.
Les je okoljsko zelo problematičen
Les je obnovljiv vir energije, vendar je ob uporabi v starih kotlih, ki močno prevladujejo v slovenskih gospodinjstvih, okoljsko zelo problematičen. V tem primeru se pri njegovem zgorevanju sproščajo velike emisije prašnih delcev in snovi, iz katerih nastaja prizemni ozon (VOC), kar izrazito negativno vpliva na lokalno kakovost zraka. Raba peletov je okoljsko manj problematična, saj je zaradi narave doziranja možno doseči bolj optimalno zgorevanje, zaradi česar nastane občutno manj emisij.
V večstanovanjskih stavbah se največ stanovanj ogreva z daljinsko toploto, sledijo zemeljski plin s 23 %, kurilno olje s 13 %. Les se uporablja v 4 % stanovanj, preostanek stanovanj pa uporablja električno energijo, toplotne črpalke ter sončno energijo (Slika 14). Primerjava z raziskavo REUS 2012 je pokazala statistično značilno povečanje uporabe daljinske toplote ter zmanjšanje lesa. Če upoštevamo še dopolnilne energente, se poveča samo delež električne energije na račun vseh ostalih energentov.
Z letom 2017 bo pričela veljati uredba, ki določa označevanje kotlov na lesno biomaso na podoben način, kot je to urejeno pri gospodinjskih aparatih. S tem bodo lahko kupci bolj pregledno med seboj primerjali kotle in se na podlagi tega odločili za bolj učinkovite naprave.
Prihranek energije za ogrevanje
Prihranek energije ob zamenjavi neučinkovitih ogrevalnih naprav z učinkovitimi ter delnemu prehodu s kurilnega olja na okolju bolj prijazna goriva v gospodinjstvih znaša 4,0 PJ. Prihranek predstavlja 13 % sedanje porabe energije za ogrevanje v gospodinjstvih oz. rabo energije potrebne za ogrevanje stanovanj v Ljubljani in Celju skupaj.
Delež sodobnih učinkovitih naprav za centralno ogrevanje v enodružinskih in večstanovanjskih stavbah po raziskavah REUS
12 resnic o rabi energije v gospodinjstvih / REUS 2015
Ali ste vedeli?
Prihranek energije zaradi uporabe učinkovitejših naprav vpliva na zmanjšanje emisij CO2, dodatno pa k znižanju le teh prispeva večja uporaba obnovljivih virov (lesa, energije okolja s toplotnimi črpalkami in energije sonca s sprejemniki sončne energije). Pri izračunu emisij CO2 so upoštevane tudi posredne emisije, kar pomeni, da so emisije pripisane tudi električni energiji in daljinski toploti. Zaradi uporabe učinkovitejših naprav in prehoda na okolju bolj prijazna goriva, bi se emisije pri ogrevanju stanovanj in pripravi tople vode znižale za 23 %.
Preverite koliko lahko prihranite pri ogrevanju, klimatizaciji , električnih napravah in osebnem prevozu.
|
