Do 20. novembra 2014 v javni obravnavi predlog nacionalnega akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe do leta 2020
Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb določa, da morajo države članice pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila skoraj nič energijskih stavb. Zato je ministrstvo, pristojno za energijo, pripravilo osnutek nacionalnega akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe za obdobje do leta 2020.
Omenjena evropska direktiva iz leta 2010 določa, da morajo biti stavbe, zgrajene po 31. decembru 2020, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič energijske. Za ne stanovanjske javne stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, pa ta zahteva začne veljati že dve leti prej.
Definicija skoraj nič energijske stavbe obsega določitev minimalnih zahtev glede največjih dovoljenih potreb za ogrevanje, hlajenje oziroma klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbi v skladu z gradbeno tehnično zakonodajo, določitev največje dovoljene rabe primarne energije v stavbi ter določitev najmanjšega dovoljenega deleža obnovljivih virov energije v skupni dovedeni energiji za delovanje stavbe.
Definicija skoraj nič energijske stavbe je opredeljena na osnovi strokovnih podlag za postavitev stroškovno optimalnih minimalnih zahtev za energijsko učinkovite stavbe in na podlagi pregleda stanja in potencialov za skoraj nič energijsko gradnjo in prenovo stavbnega fonda. Analizirani so bili trije tipi stavb: enostanovanjska stavba (vključuje enostanovanjsko stavbo z največ dvema stanovanjema), večstanovanjska stavba ter ne stanovanjska stavba (pisarniška stavba oziroma administrativno upravna stavba). Strokovne podlage za oblikovanje tehnične definicije skoraj nič energijske stavbe pa zajemajo tako novogradnje kot celovito prenovo obstoječih tipskih stavb. Vir: Naš stik
