Odgovori na pogosta vprašanja

Se obveznosti iz 93.a člena energetskega zakona nanašajo tudi na etažne lastnike v stavbah, ki so oskrbovane iz skupne kotlovnice, ki je v lasti etažnih lastnikov?

Energetski zakon posebej ne ureja oskrbe s toploto stavb, ki se oskrbujejo s toploto iz skupne kotlovnice. Za ta način toplotne oskrbe energetski zakon določa samo pogoje glede meritev porabe toplote posamezne stavbe in delitve stroškov za toploto.

V prvem odstavku 93.a člena energetskega zakona je določeno, da morajo lastniki stavb zagotoviti merjenje porabe toplote za vsako stavbo posebej, če dobavitelj toplote iz omrežja dobavlja toploto več stavbam hkrati iz skupne podpostaje ali če se več stavb ogreva iz skupne kotlovnice. Drugi odstavek 93.a člena pa določa, da dobavitelj toplote iz omrežja ali upravljalec skupne kotlovnice oziroma izvajalec obračuna določi stroške za porabo toplote posamezne stavbe na osnovi stroškov za toploto, ugotovljenih na osnovi meritev v skupni podpostaji, oziroma stroškov za gorivo v skupni kotlovnici, in sicer v razmerju izmerjenih porab toplote posameznih stavb.

V 46. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Uradni list RS, št. 70/08) je določeno, da mora dobavitelj toplote iz omrežja ali iz skupne kotlovnice oziroma izvajalec obračuna porabo toplote posamezne stavbe pričeti obračunavati skladno s 93.a členom energetskega zakona najkasneje do 1. oktobra 2009.

Obveznosti, ki izhajajo iz 93.a člena energetskega zakona, se torej nanašajo na vse lastnike posameznih delov v stavbah, ki so oskrbovane iz skupne kotlovnice, ne glede na to, kdo je lastnik kotlovnice.

Naš blok, ki se oskrbuje s toploto iz skupne podpostaje, ima štiri vhode. Mora imeti vsak vhod svoj kalorimeter?

V energetskem zakonu je v 4. členu podan pomen pojmov, uporabljenih v tem zakonu, med katerimi je tudi pojem »stavba«. Določeno je, da je »stavba« krita konstrukcija s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev, in da se pojem stavba lahko nanaša na stavbo kot celoto ali njene dele, ki so bili projektirani ali spremenjeni za ločeno uporabo. Iz navedene definicije torej izhaja, da je pojem stavbe v energetskem zakonu mogoče uporabiti tako za stavbo kot celotni objekt ali kot del objekta, to je posamezni vhod, ki ima v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin svojo številko stavbe.

93.a člen energetskega zakona določa, da morajo lastniki stavb zagotoviti merjenje porabe toplote za vsako stavbo posebej, če dobavitelj toplote iz omrežja dobavlja toploto več stavbam hkrati iz skupne podpostaje ali če se več stavb ogreva iz skupne kotlovnice.

Glede na možnost, da se pojem »stavba« nanaša na objekt kot celoto ali njegove dele, ki so bili projektirani ali spremenjeni za ločeno uporabo, je obveznosti lastnikov stavb po prvem odstavku 93. a člena Energetskega zakona potrebno razlagati v širšem, to je za lastnike milejšem smislu. To pomeni, da v primeru, če je toplota za celoten objekt dobavljena iz ene podpostaje, lastniki celotnega objekta po citirani določbi nimajo dodatne obveznosti zagotoviti merjenja porabe toplote za vsak vhod tega objekta, ki ima v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin svojo številko stavbe.

Ne glede na navedeno se lahko lastniki celotne stavbe, če je to tehnično izvedljivo, dogovorijo, da bodo zagotovili merjenje porabe toplote za vsak vhod posebej. Tak dogovor priporočamo, saj lastnike stanovanjskih oziroma poslovnih enot na posameznih vhodih motivira, da na svojem delu stavbe izvedejo ukrepe za zmanjšanje porabe energije. V primeru takšnega dogovora je dobavitelj toplote iz omrežja ali upravljalec skupne kotlovnice oziroma izvajalec obračuna dolžan določiti stroške za porabo toplote posameznega vhoda na osnovi stroškov za toploto, ugotovljenih na osnovi meritev v skupni podpostaji oziroma stroškov za gorivo v skupni kotlovnici, in sicer v razmerju izmerjenih porab toplote posameznih vhodov.

Tako določeni stroški za toploto posamezne stavbe se na posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote te stavbe delijo na podlagi Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih stavbah in drugih stavbah z več posameznimi deli. Stavba ali del stavbe (npr. posamezni vhod), ki se ji posebej meri poraba toplote, mora biti opremljena z delilniki iste vrste in tipa.

Sem upravljalec skupne kotlovnice, ki s toploto oskrbuje več stanovanjskih oziroma stanovanjsko-poslovnih stavb. Zanima me, ali je zaradi delitve stroškov za gorivo na posamezne stavbe potrebno vgraditi števec porabe kurilnega olja oziroma je dovolj, da se vsak mesec dobavi določena količina kurilnega olja in je to osnova za delitev stroškov?

Meritve dobavljene količine goriva ne zadoščajo. Podlaga za delitev stroškov za toploto mora biti ugotovljena poraba goriva v skupni kotlovnici, ki pa se mora nanašati na enako časovno obdobje kot odčitki z merilnikov porabljene toplote posameznih stavb. Uporaba podatkov o količini mesečno dobavljenega kurilnega olja bi bila primerna samo v primeru, če bi cisterno vsakokrat napolnili do istega nivoja in istočasno odčitali tudi vse glavne merilnike toplote v posameznih stavbah. Zato svetujemo vgradnjo števca za merjenje porabe kurilnega olja.

Kateri inšpektorat je pristojen za kršitve glede meritev in delitve stroškov za toploto v primeru skupne oskrbe več stavb s toploto?

Izvajanje energetskega zakona in s tem tudi 93.a člena, ki ureja meritve porabe toplote in delitev stroškov za toploto oziroma gorivo v primeru, ko se več stavb oskrbuje s toploto iz skupne podpostaje daljinskega ogrevanja ali iz skupne kotlovnice, nadzoruje energetska inšpekcija.